Velike spremembe v kmetijstvu: kaj bo drugače za kmete in kaj za potrošnike

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), ki ga vodi Mateja Čalušić, je predstavilo spremembe sedmih zakonov. Na ministrstvo letijo očitki, da kljub obljubam v njihovo pripravo niso vključili ključnih deležnikov, kar ministrica zavrača.

"Želimo, da je kmet spoštovan, da dobro živi in da prideluje kakovostno hrano. Da je podeželje urejeno, naseljeno, digitalizirano, da bomo na podeželje privabili več mladih, želimo zaščititi naša kmetijska zemljišča in dvigniti samooskrbo. Drugi cilj je zaščititi potrošnika, da bo vedel, kakšno hrano je, od kod je prišla in kako je bila pridelana," je povedala ministrica. Poudarek bo tudi na trajnostnem kmetijstvu in digitalizaciji. Kot je povedala ministrica, so v vsakem poglavju vsakega od zakonov "skušali dati v ospredje, kako zmanjšati administrativna bremena".
Spremenili bodo krovni zakon o kmetijstvu, ki mu pravijo tudi kmetijska ustava, poleg njega pa tudi zakon o zdravju živali, zakon o varni hrani in krmi, zakon o kmetijskih zemljiščih, zakon o gozdovih in zakon o zaščiti živali. Prihaja pa tudi nov zakon o hrani. Šest jih je ta teden ministrstvo dalo v javno obravnavo, zakon o zaščiti živali pa bo pripravljen v kratkem, so napovedali na MKGP. Zakonske spremembe bi lahko začele veljati s prihodnjim letom.

"Obžalujemo, da je ministrstvo to zakonodajo pripravljalo brez ključnih deležnikov, ne samo zbornice, tudi ostali niso sodelovali pri pripravi zakonodaje, niti nismo vedeli, kaj točno se pripravlja," je poudaril predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Jože Podgoršek.

Ministrica Čalušić je očitke zavrnila. "Celo leto se pogovarjamo s kmetijskimi predstavniki, vsemi deležniki in širšo javnostjo," je dejala. "Pogovori so bili, smo jih poslušali, slišali ter skušali mnenja in ideje uravnoteženo spraviti skozi zakonodajne predloge," je povedala in poudarila, da se bodo zakoni še spreminjali, z deležniki pa se bodo vnovič sestali prihodnji teden.

Svetovalci se selijo

Ena večjih sprememb, ki jo bo prinesla nova zakonodaja, je selitev javne službe kmetijskega svetovanja izpod okrilja KGZS pod nov organ v sestavi ministrstva, imenovan uprava za svetovanje in razvoj kmetijstva.
V Sloveniji deluje okrog 330 kmetijskih svetovalcev, ki so razporejeni v osem območnih zavodov po državi. Fizično bodo ostali na svojih delovnih mestih in opravljali enako delo, a bodo po novem zaposleni v omenjeni upravi ter razporejeni po plačnih razredih v javni sektor. Država bo s spremembo postala tudi lastnica premoženja v območnih zavodih.

"Javna kmetijska svetovalna služba je terenska služba, s katero je bilo doslej premalo stika. S spremembo povezujemo ključne sodelavce. Osnovni cilj prevetritve je, da kmetom nudimo na terenu učinkovit javni servis, ministrstvo pa bo tako dobivalo hitrejše povratne informacije," je razloge za spremembo navedla Čalušić in opisala, da je imelo doslej "osem zavodov osem vrtičkov", zdaj pa jih bodo združili.

"Na dolgi rok si želimo, da bi svetovalce razbremenili administracije in da bi bili bistveno več na terenu," je dodala.

KGZS zanje ne bo več dobivala javnega denarja oziroma koncesije, ki nanese okrog 11 milijonov letno. To je slaba tretjina letnih prihodkov zbornice. KGZS ima sicer skupaj okrog 700 zaposlenih.
Da sprememba ne pomeni ukinitve zbornice, je dejal Podgoršek, ga pa skrbi, da bo kmetijstvo na slabšem. "Kaj je tukaj v ozadju, ne želim špekulirati, pa vendarle menim, da je tukaj ministrstvo ali vlada ali kdorkoli že vendarle ubral taktiko politizacije tega vprašanja," je ocenil Podgoršek, ki v predvidenem prenosu javne službe vidi "politično odločitev, ki nima nobene zveze s strokovnostjo".

"To so javna sredstva (že doslej) ciljno namenjena javni službi kmetijskega svetovanja," pa je poudarila ministrica. "Ker bomo KGZS tudi razbremenili kadra, me lahko samo skrbi, kako so bila ta sredstva porabljena v preteklosti," je odgovorila Čalušić. Zavrnila je tudi očitke, da se je za spremembo odločila zaradi prevlade SDS v zbornici in poudarila, da so spremembe načrtovali pred zadnjimi volitvami organov zbornice.

Očitki o politizaciji jo presenečajo, "glede na to, da sva se s predsednikom zbornice večkrat strinjala, da (pri svetovalni službi) ne gre za političen konstrukt, ampak za strokovno institucijo, ki zagovarja interese kmetov, in tam politika nima kaj iskati," je dejala.

Izjavo Podgorška si oglejte v spodnjem videu:

Z zakonodajo nad lastnike?

Podgoršek je navedel, da je v osnutkih zakonov kar nekaj točk, "kjer se lastnike živali, lastnike gozda, lastnike kmetijskih zemljišč dobesedno izvzema iz nekaterih postopkov".

Tako se v osnutku zakona o gozdovih po njegovih besedah predlaga umik lastnikov gozdov iz priprave gozdnogojitvenih in gozdnogospodarskih načrtov ter lovskih načrtov ter ukinja svete območnih enot Zavoda za gozdove Slovenije, "torej se bo odločalo brez tistih, o katerih se odloča".

V osnutku zakona o zdravju živali sta predvidena opravljanje nekaterih veterinarskih pregledov in nadzor brez prisotnosti lastnika, v osnutku zakona o kmetijstvu pa nekateri terenski ogledi oziroma kontrole s strani Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja brez obveščanja lastnikov, je dodal Podgoršek in poudaril, da je to za KGZS nesprejemljivo. "Pričakujemo, da bo lastnik kmetijskih zemljišč, gozdnih zemljišč, lastnik živali vendarle obveščen o tem delu, ki se dogaja na njegovem posestvu ali pa na njegovi kmetiji," je poudaril Podgoršek.

Novosti v zakonodaji so tudi akcijski načrti za ekološko kmetovanje, za mlade kmete in za območja z omejenimi dejavniki.

Kmetijska gospodarstva bodo po novem razdeljena v štiri kategorije – samooskrbna, majhna, razvojna in tržna. "Delili jih bomo glede na njihov standardni prihodek, to je prihodek, ki ga ima vsako kmetijsko gospodarstvo pripisanega v registru kmetijskih gospodarstev," je pojasnila generalna direktorica direktorata za kmetijstvo na MKGP Maša Žagar.

Samooskrbne kmetije naj bi glede na izhodišča bile tiste z nič do 4.000 evrov standardnega prihodka, mala kmetijska gospodarstva med 4.000 in 12.000 evrov, razvojna med 12.000 in 50.000 evrov, tržne pa tiste z več kot 50.000 evri standardnega prihodka. Slednjih je manj kot 5.000 od okrog 55.000 kmetijskih gospodarstev. Žagar je zagotovila, da vodenje računovodskih knjig v predlogu zakona ni predvideno.

Zaščita kmetijskih zemljišč

Med spremenjenimi bo tudi zakon o kmetijskih zemljiščih. Za prehransko varnost je ključno obdržati kakovostna kmetijska zemljišča, veliko teh pa je Slovenija v zadnjih desetletjih trajno izgubila, je poudarila Žagar.
"Zato smo pospešili izvajanje instrumenta trajno varovanje zemljišč. V prvi fazi želimo kmetijska zemljišča, ki so v lasti države, to je 30 tisoč hektarov, trajno zavarovati. V drugi fazi želimo, da občine v svojih aktih določijo trajno varovana kmetijska zemljišča na strokovnih podlagah," je pojasnila.

Močno se bo dvignila odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, s čimer želi MKGP spodbuditi bolj premišljeno načrtovanje gradnje.

Temu nasprotuje KGZS. "Če je prej nekdo za malo večjo hišo plačal spremembo namembnosti v višini okoli 3.000 evrov, bo sedaj plačal več kot 30.000 evrov," je povedal Podgoršek in kot problematično izpostavil še, da bi bila sredstva iz tega naslova po novem namenjena tudi za nakupe kmetijskih zemljišč, to pa da bi vodilo v "sodobno nacionalizacijo".

Osnutek novele zakona o kmetijskih zemljiščih je ministrstvo predstavilo KGZS, a je upoštevalo le eno njihovo pripombo, to je, da je odstranilo člen o predkupni pravici države pri nakupu kmetijskih zemljišč.

Novi zakon o hrani

Na ministrstvu so spisali tudi povsem nov zakon, zakon o hrani, katerega cilj je po besedah Čalušić izboljšati kakovost, sledljivost in transparentnost agroživilske verige ter zagotoviti več lokalne hrane. "Prvič obravnavamo celotno verigo od kmeta do potrošnikov v enem zakonu, tako bo preglednost bistveno boljša," je dejala ministrica.
Zakon med drugim prinaša ukrepe za zmanjšanje odpadne hrane. Trgovine bodo spodbujali k donacijam hrane, trgovine s površino nad 400 m2 bodo primorane k doniranju, spremljali bodo količine in kakovost donirane hrane, uvaja se tudi certifikat za manj odpadne hrane.

Sheme kakovosti bodo bolj nadzorovane, uvaja pa se tudi nova shema za živalim prijazno rejo. Zakon predvideva boljše označevanje, a tudi strožje sankcije za kršitelje, med njimi tudi odvzem certifikata. Če bo kmetu denimo odvzet ekološki certifikat – kot je bilo nedavno v primeru goljufivega čebelarstva –, še eno leto ne bo smel ponovno zaprositi za novega.

Ministrica je napovedala tudi boljšo ureditev obcestne prodaje ter ukrepe, ki bodo bolje preprečevali zavajanje na področju prehranskih dopolnil. Med drugim se uvaja kazen prepovedi oglaševanja in trženja v primeru zavajanja potrošnikov.

V zakonu o zaščiti živali, ki še ni objavljen, pa je med drugim predvideno, da bo treba lastniške mačke čipirati.